-
1 duhovne stvari
• spirituals -
2 spirituals
• crkvena dobra; crkvene stvari; duhovne stvari -
3 mind
1.(the power by which one thinks etc; the intelligence or understanding: The child already has the mind of an adult.) pamet2. verb1) (to look after or supervise (eg a child): mind the baby.) paziti na kaj2) (to be upset by; to object to: You must try not to mind when he criticizes your work.) vznemirjati se3) (to be careful of: Mind (= be careful not to trip over) the step!) paziti4) (to pay attention to or obey: You should mind your parents' words/advice.) upoštevati3. interjection(be careful!: Mind! There's a car coming!) pazi!- - minded- mindful
- mindless
- mindlessly
- mindlessness
- mindreader
- at/in the back of one's mind
- change one's mind
- be out of one's mind
- do you mind!
- have a good mind to
- have half a mind to
- have a mind to
- in one's mind's eye
- in one's right mind
- keep one's mind on
- know one's own mind
- make up one's mind
- mind one's own business
- never mind
- on one's mind
- put someone in mind of
- put in mind of
- speak one's mind
- take/keep one's mind off
- to my mind* * *I [máind]nounspomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srceto be in two minds about s.th. — kolebati, omahovatito be of s.o.'s mind — strinjati se s kom, biti istega mnenjain one's mind's eye — v duhu, v domišljijito close one's mind to — zapreti se vase, zapreti srce čemuto enter s.o.'s mind — priti komu na misela frame ( —ali state) of mind — duševno stanje, trenutno razpoloženjeto give one's mind to s.th. — lotiti se česa zanimati se za kajto give s.o. a piece ( —ali bit) of one's mind — učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o komto have a good ( —ali great) mind to — nameniti se, biti trdno odločen za kajto have s.th. on one's mind — biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kajto have an open mind — biti brez predsodkov, nepristranskito bave it in mind to do s.th. — nameravati kaj storitito have s.th. in mind — nameravati, imeti načrt, izbratito know one's own mind — biti odločen, vedeti kaj hočešnot to know one's own mind — biti poln dvomov, obotavljati seto make up one's mind to s.th. — sprijazniti se s čimto ( —ali in) my mind — po mojem mnenju, meni pri srcumany men, many minds — kolikor glav, toliko mislito pass ( —ali go) out of mind — iti v pozabo, pozabiti kajto put s.o. in mind of s.th. — spomniti koga na kajto put s.tb. out of one's mind — izbiti si kaj iz glaveto read s.o.'s mind — brati komu misli, uganiti komu mislijuridically of sound mind and memory — prisebento set one's mind on — ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kajout of sight, out of mind — kar ne vidiš, hitro pozabišto tell s.o. one's mind — komu odkrito povedati svoje mnenjetime out of mind — davno, pozabljeni časito turn over in one's mind — skrbno pretehtati, premislitiII [máind]1.transitive verbpaziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati; archaic spomniti (of na), spomniti se na kaj;2.intransitive verbpaziti; biti protito mind one's own business — pometati pred svojim pragom, brigati se zasedon't mind me — ne oziraj se name, ne pusti se motitiwould you mind coming! — bi prišel, prosim!do you mind my smoking? — imaš kaj proti, če kadim?colloquially mind you write — glej, da boš pisalcolloquially I don't mind if I do — prav rad to storimmind and do that — pazi, da boš to res storilslang to mind one's eye — biti previdenmind (yon)! — zapomni si!never mind! — nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!never mind him! — ne brigaj se zanj!slang mind out! — pazi, umakni se!he minds a great deal — je proti, zelo ga motiI shouldn't mind (a drink) — rad bi (kaj popil), nimam nič protimind the step! — pazi na stopnico!
См. также в других словарях:
rôd — m 〈G rȍda, N mn ròdovi〉 1. {{001f}}a. {{001f}}ono što je rođeno; porod, potomstvo, vrsta b. {{001f}}obitelj, obiteljska loza, soj c. {{001f}}rodbina, srodnici (ob. krvni, po ocu i majci) d. {{001f}}svojta [biti ∼] 2. {{001f}}urod, plod, plodovi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rod — rȏd m <G rȍda, N mn ròdovi> DEFINICIJA 1. a. ono što je rođeno; porod, potomstvo, vrsta b. obitelj, obiteljska loza, soj c. rodbina, srodnici (ob. krvni, po ocu i majci) d. svojta [biti rod] 2. urod, plod, plodovi (voća, krumpira) 3. a.… … Hrvatski jezični portal
blagoslovina — blagoslòvina ž DEFINICIJA kat. 1. obred koji je ustanovljen od Crkve (za razliku od sakramenta koji je ustanovio Krist), proizvodi stanovite duhovne učinke u onima nad kojima se obavlja; sakramental 2. (mn) nazivi za obrede blagoslivljanja osoba … Hrvatski jezični portal
bístvo — a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popredmétiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postváriti — im dov. (á ā) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvariti človekovo bistvo; postvariti duhovne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predmétiti — im nedov. (ẹ ẹ̑) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: predmetiti duhovne vrednote / predmetiti človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reificírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakramentál — a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
